Glavobol - specialisti za učinkovito terapijo

Pri nas v fizioterapevtski ambulanti s specialnimi znanji manualne medicine odkrivamo različne tipe glavobolov in uspešno odpravljamo vzroke le-teh ter rešujemo zaplete sekundarnih oblik glavobolov in vas napotimo naprej na nadaljnjo obravnavo k ustreznemu specialistu.

Če imate pogoste glavobole, predlgamo, da se naročite na obravnavo na telefonsko številko 031 876 104 ali preko obrazca na spodnji strani spletne strani.

Poznamo preko 200 tipov glavobolov, katerih vzroki ne izvirajo le iz možganov, ampak tudi iz drugih predelov glave (zatilja, čela, senc, sinusov, oči in čeljusti), iz vratu, ramen, hormonskega sistema, psihosocialnega vedenja, podedovanih lastnostih in še mnogo več. V osnovi jih ločimo po njihovi vzročnosti, ločimo primarne (nastanejo brez predhodnega vzroka) in sekundarne glavobole (so posledica drugih motenj, npr. zaradi poškodb, vnetij ali kot posledica bolezni).

Primarni glavoboli

Tenzijski glavobol

Gre za obliko glavobola v čelu, katerega običajno spremlja obojestranska napetost. Pogosto se pred glavobolom čuti napetost ali zatezanje kjerkoli med lopaticama ali v ramenih, vratu, zatilju, čeljusti, vrhu glave, ki se zaključi z blagim do zmernim zatezanjem na čelu in glavobolom. Občutek zatezanja povzroča krčenje mišic, katero se sproži kot odziv na stres, depresijo, poškodbo glave ali tesnobo, in je tudi povezano s pridobljenimi vzorci gibanja. Tovrstna oblika glavobola je najpogostejša.

Sprožilec tenzijskega glavobola je lahko vsaka aktivnost, ki terja statičen položaj glave za dlje časa. Najpogosteje botrijo k temu sedeče delo, fino delo z rokami, uporabo mikroskopa ali teleskopa, spanje z vratom v nenormalnem položaju in hlad. Med druge prožilce spadajo še fizični ali čustveni stres, uporaba alkohola ali kofeina (preveč ali odtegnitev), prehlad, gripa ali okužba sinusov, zobne težave (bruksizem ipd.), naprezanje oči, prekomerno kajenje, utrujenost ali prenapetost.

Epizoda tenzijskega glavobola se pojavi redko ali zelo pogosto ter v kateri koli starosti. Najpogosteje pa pri starejših najstnikih in odraslih osebah, nekoliko bolj pri ženskah in v družinah.

Neredni tip ima prisotno do 10 napadov, kjer se pojavijo največ en krat mesečno oz. do 12 krat letno, in posamična epizoda traja od 30 minut do 7 dni s pridruženo občutljivostjo na svetlobo ali zvok. Teh ne sproži telesna dejavnost.

Kronični tip ima prisotno vsaj 15 dni glavobola na mesec, s povprečjem v treh mesecih, ali 180 dni na leto.

Ostale tipe, ki so ali niso povezano z lobanjsko občutljivostjo, lahko ali ne izzovemo na dotik, je vzrok zgolj miofascialne narave.

Tenzijski glavoboli niso povezani z možganskimi boleznimi in se lahko pojavijo v kombinaciji z migrenskimi glavoboli.

Migrenski glavobol

Gre za nevrovaskularno stanje, kjer je v možganih vključeno napačno delovanje nevronov ter ven in arterij. Možni so genetski dejavniki.

Migrena je tretja najpogostejša bolezen na svetu z ocenjeno globalno razširjenostjo 14,7 % (to je približno vsak 7 človek). Prizadene vsako peto žensko, petnajstega moškega in desetega otroka. Je drugi največji povzročitelj let invalidnosti na svetu in je pogostejši od sladkorne bolezni, epilepsije in astme skupaj. 

O migrenskem glavobolu govorimo, če ste v življenju doživeli vsaj 5 napadov s prisotnostjo:

• trajanja glavobola med 4 do 72 ur,
• najmanj dveh lastnosti: enostranska bolečina, utripajoča bolečina, zmerna do huda intenzivnost bolečine, bolečino povzročeno s telesno dejavnostjo (hoja, hoja po stopnicah in podobno) ali pa se tej zavestno izogibate,
• slabosti ali bruhanja ali preobčutljivosti na svetlobo ali zvok v času trajanja glavobola.

Migrena z avro vključuje začasne motnje vida ali druge motnje, ki se običajno pojavijo pred drugimi simptomi migrene. Običajno se pojavi eno uro pred začetkom bolečine v glavi in običajno traja manj kot 60 minut. 

Migrena z avro poveča tveganje za možgansko kap!

Z migreno je lahko povezana tudi serija sindromov, kot so ponavljajoče se prebavne motnje, sindrom cikličnega bruhanja, abdominalna migrena, benigna paroksizmalna vrtoglavica ter benigni paroksizmalni tortikolis.

Sprožilci migrene

Med zunanje povzročitelje sodijo staran sir, nitrati, kruh, čokolada, alkohol, nekatero sadje (banana, citrusi, rdeča jabolka, suho sadje,…), hladna hrana in pijače, kofein in gluten. Med notranje povzročitelje ali dejavnike uvrščamo menstruacijo in hormonsko neravnovesje (sekundarno, kot motnje ščitnice, hipertenzija,…).

Prehranski dodatki in migrena

Veliko ljudi z migreno posega po dodatkih za lajšanje simptomov. Veliko različnih dodatkov navaja, da so koristni pri migreni in glavobolih, a vendar obstajajo omejeni dokazi o tem, kakšno učinkovitost imajo. Le nekateri imajo nekaj dokazov, ki kažejo potencialne koristi in ti vključujejo riboflavin (B2), magnezij in koencim Q10.

Klasterski glavobol

Je opredeljen kot trigeminalna avtonomna cefalgija (TAC) za katero je značilna bolečina na eni strani glave, solzenje ali rdečica v očeh, spuščene veke, zamašen nos ali izcedek iz nosu ter oblivanje ali potenje.

Epizoda klasterskega glavobola se pojavi kot ostra bolečina, zbadanje ali vročina. Prihaja v rafalih (utripa), kar traja od 15 minut do 3 ure, pojavlja pa se vsak drugi dan ali do osemkrat dnevno. Zanj je značilen vzorec, da se pojavi vedno okoli iste ure v dnevu. 

Med druge vrste primarnih glavobolov uvrščamo še 10 različnih tipov, katerih vzroki so:

• kašljanje: se pojavi ob kašlju, napenjanju in traja 1 sekundo do 2 uri,
• vadba: se pojavi vedno med vadbo ali po naporni vadbi,
• spolna aktivnost: pojavi se med spolno aktivnostjo ali povečani intenzivnosti le te, tik pred doživljanjem orgazma, močna bolečina traja od 1 minute do 1 dneva ali zmerna bolečina vse do 3 dni,
• mraz: izzove ga izpostavljenost mrazu ali uživanje mrzle pijač ali hrane,
• glavobol v obliki udarca groma: ima nenaden začetek, ki doseže največjo intenzivnost do 1 minute in traja najmanj 5 minut.
• glavobol v obliki zbadanja: se pojavi spontano kot en sam vbod ali niz vbodov, katerega posamičen vbod traja do nekaj sekund in ti se ponavljajo neenakomerno, od enega do več na dan.
• glavobol zaradi zunanjega pritiska: se pojavi na dotik ali povečan pritisk na glavo,ž
• umularni glavobol: se pojavi izključno na območju lasišča in ima pridruženo ostro obliko, fiksno velikost z okroglo ali elipsasto obliko v premeru 1-6 centimetrov velikosti. Izključene so vse druge opredelitve tipov glavobolov,
• hipnični glavobol: razvijajo se samo med spanjem in prebujanjem. Značilno se pojavlja najmanj 10 dni na mesec in traja več kot 3 mesece .
• vztrajni novonastali glavobol: vztraja in ima jasen začetek, z bolečino, ki postane neprekinjena 24 ur. 

Sekundarni glavoboli 

So posledica in simptom osnovnega zdravstvenega stanja. Ta osnovna stanja se lahko razlikujejo od malenkostnih do smrtno nevarnih. Zdravljenje sekundarnih glavobolov se osredotoča na obvladovanje ali odpravo osnovnega zdravstvenega stanja, ki povzroča glavobol. Glede na raznolikosti vzrokov lahko obvladovanje tovrstnih glavobolov vključuje zdravila, spremembo življenjskega sloga ali razne oblike terapevtskih posegov. Pogosti vzroki so:

• poškodba glave ali vratu, zaradi udarca, močnega tresenja ali vrtenja,
• okužbe, kot je meningitis, sinusitis ali encefalitis,
• vaskularna motnja, kot je možganska kap, anevrizma ali hipertenzija,
• pretirano uživanje zdravil, kot so protibolečinska sredstva,
• odsotnost različnih substanc, kot so kofein, alkohol ali zdravila,
• spremembe znotraj lobanjskega tlaka, kot povečanje ali zmanjšanje tlaka v lobanji (možganski tumor, hidrocefalus),
• sistemske bolezni, kot so stanja vročine, dehidracije in pomanjkanje delovanja ščitnice,
• nevrološka motnja, kot je trigeminalna nevralgija.

Simptomi sekundarnih glavobolov se pogosto kažejo s pridruženimi osnovnimi stanji, kot so vročina, otrdelost vratu, sprememba vida, nevrološki upad. Če se srečate s povešenim obrazom in oslabelostjo roke na eni strani telesa, vztrajnim kašljem, otekanjem ust, jezika in grla, zelo močnim glavobolom, zelo močno oteženim dihanjem, stiskanjem v prsih, potem tega nikoli ne odlašajte z obiskom urgentne pomoči. 

Če imate glavobol, ki vam povzroča težave in bi želeli odkriti vzroke in ustrezno terapijo, potem predlagamo, da se se naročite na pregled z obravnavo na telefonsko številko 031 876 104 ali preko obrazca spodaj.

Nasvet za preprečevanje glavobola – nefarmakološki pristop SEEDS 

Gre za pristop z ustreznim načinom življenja, ki ga prilagodite  delovanju vašega organizma in s tem učinkovito zmanjšate pogostnost in stopnjo glavobola. 

1. Spanje (Sleep): vzdržujte standardna priporočila higiene spanja za čim boljšo kvaliteto in količino spanja.
2. Vadba (Exercise): telovadite 30 do 60 minut 3-5-krat na teden.
3. Prehrana (Eat): uživajte redne zdrave obroke, ustrezno hidracijo in nizek ali stabilen vnos kofeina.
4. Dnevnik (Diary): vzpostavite osnovni vzorec, ocenite odziv na zdravljenje in spremljajte analgezijo za bolj natančno diagnozo migrene. 
5. Stres (Stress): vzpostavite kognitivno vedenjsko terapijo, čuječnost, sprostitev, biološko povratno informacijo in zaupanje v izvajalca za potrebe zmanjšanja anksioznosti.

LITERATURA

Assoication of Migraine Disorders. (2021a, February 3). S3:EP5 – 5 Lifestyle Changes for Managing Migraine – Association of Migraine Disorders. Association of Migraine Disorders. https://www.migrainedisorders.org/podcast/s3ep5-5-lifestyle-changes-for-managing-migraine/

Assoication of Migraine Disorders. (2021b, October 21). S3:EP30 – Vitamins and Supplements for Migraine Management – Association of Migraine Disorders. Association of Migraine Disorders. https://www.migrainedisorders.org/podcast/s3ep30-vitamins-and-supplements-for-migraine-management/

Assoication of Migraine Disorders. (2024, April 3). Triggers of migraine | What provokes a headache. Association of Migraine Disorders. https://www.migrainedisorders.org/migraine-disorders/migraine-triggers/

Benzon, H., Raja, S. N., Liu, S. S., Fishman, S. M., & Cohen, S. P. (2017). Essentials of pain medicine.

Charles, A. C., Digre, K. B., Goadsby, P. J., Robbins, M. S., & Hershey, A. (2024b). Calcitonin gene‐related peptide‐targeting therapies are a first‐line option for the prevention of migraine: An American Headache Society position statement update. Headache, 64(4), 333–341. https://doi.org/10.1111/head.14692

Da Silva, A. N., & Lake, A. E. (2013). Clinical aspects of medication overuse headaches. Headache, 54(1), 211–217. https://doi.org/10.1111/head.12223

Goldman, E. B. L., & Schafer, A. I. (2015). Goldman-Cecil Medicine. http://ci.nii.ac.jp/ncid/BB1861776X

Headache Classification Committee of the International Headache Society (IHS) The International Classification of Headache Disorders, 3rd edition. (2018). Cephalalgia, 38(1), 1–211. https://doi.org/10.1177/0333102417738202

Jankovic, J., Mazziotta, J. C., Pomeroy, S. L., & Newman, N. J. (2021). Bradley and Daroff’s neurology in clinical practice. Saunders W.B.

Kesserwani, H. (2021). Migraine Triggers: An overview of the pharmacology, biochemistry, atmospherics, and their effects on neural networks. Curēus. https://doi.org/10.7759/cureus.14243

La Fayette Cecil, R., Goldman, L., & Schafer, A. I. (2012). Goldman’s Cecil Medicine,Expert Consult Premium Edition — Enhanced Online Features and Print, Single volume,24: Goldman’s Cecil Medicine. Elsevier Health Sciences.

Robblee, J., & Starling, A. J. (2019). SEEDS for success: Lifestyle management in migraine. Cleveland Clinic Journal of Medicine, 86(11), 741–749. https://doi.org/10.3949/ccjm.86a.19009

Silberstein, S. D., MD, & Young, W. B., MD. (2023, August 18). Lifestyle change for migraine management: Practical tips for the Neurologist and PCP, Part 1. Neurology Live. https://www.neurologylive.com/view/lifestyle-change-migraine-management-practical-tips-neurologist-primary-care-part-1

Woldeamanuel, Y. W., & Cowan, R. P. (2016). The impact of regular lifestyle behavior in migraine: a prevalence case–referent study. Journal of Neurology, 263(4), 669–676. https://doi.org/10.1007/s00415-016-8031-5